TISA (Taxus baccata)

Območje :

park cankar

Glavne značilnosti :

Rastlina je zimzelen in dvodomen iglavec. Krošnja je široka in okrogla. Veje lahko izraščajo zelo nizko. Drevo raste zelo počasi, a doseže tudi 20 metrov višine. Deblo je zelo nizko razdeljeno. Sprva je gladko z rdečkasto-rjavo skorjo, ki sčasoma razpoka in se značilno lupi na luske in trakove. Pri starih drevesih je deblo v sredini votlo. Debela debla tis so v resnici sestavljena iz več manjših debel, ki so se razvila okrog glavnega debla in zrasla z njim. Tisa prihaja iz Evrope, Irana in Alžirije. Razširjena je skoraj po vsej Evropi, severni Afriki in Aziji. Dobro uspeva predvsem v zračnih in vlažnih območjih z apnenčasto podlago. Tisa doseže zelo visoko starost, ki je ne moremo izračunati s štetjem letnic na preseku debla, ker jih tisa ne tvori. V Sloveniji v Stranah pod Nanosom raste lepa tisa stara 500 let. V Gorici so zelo lepi stari primerki v parku pred šempetrskim mejnim prehodom, pod goriškim gradom, ob prefekturi in v Ljudskem vrtu. Listi, semena in tudi skorja so zelo strupeni. Vsebujejo alkaloid taksin. Ptiči zelo radi zobajo plodove in s tem razširjajo vrsto. Za človeka so plodovi smrtni. Rastlina izumira, ker so jo v preteklosti zaradi strupenosti veliko izsekavali. Ker je postala zelo redka, je danes zaščitena. Že antični avtorji, so poznali njeno strupenost in so jo zato imenovali 'drevo smrti'. Ovid si je predstavljal, da ob poti v onstranstvo rastejo tise, medtem ko Rimljani so se ob dnevih žalovanja kronali z njenimi vejicami. Vlakna v lesu so podobne vzmetem, saj so spiralno zgoščena in zelo odporna. Prav zato je les kompakten in hkrati prožen. V srednjem veku je bil tisov les zelo cenjen, saj so ga uporabljali pri izdelavi lokov. Ker spada tisa med evolucijsko starejše vrste, poznamo ostanke in fosile. Vrtnarji so vzgojili različke z rumenimi, progastimi semenskimi ovoji ali pritlikave razprostrte grme. Take vrste sadijo po vrtovih in parkih in jim dajejo različne oblike, ker zelo dobro prenašajo obrezovanje.

List :

Iglice so ploščate in nameščene v dveh redeh. So rahlo ukrivljene proti zunanjosti. Zgoraj so temno, spodaj pa svetlo zelene. Nove veje s številnimi temnimi iglicami poganjajo po vsej dolžini debla.

Sadež :

Plod 'arilus' je užiten in dolg 1,2 cm. Sestavljata ga mesnat in škrlatno rdeč semenski plašč ter eno samo seme. Trda semena potujejo cela skozi prebavni sistem ptičev in nazadnje kalijo.

Cvet:

Moški cvetovi so majhni 0,6 cm in so rumeni. Rastejo v socvetju od 5 do 6 prašnikov v zalistjih iglic na skupnem stebelcu, ki ga pri dnu obdajajo majhne luske. V njih nastaja veliko peloda. Ženski cvetovi so zeleni in majhni. Uspevajo na ženski rastlini oz. na koncu cvetne osi in nosijo eno samo semensko zasnovo, pod katero je obročasta nabreklina. Na vrhu ovoja semenske zasnove se pojavi lepljiva kapljica, ki lovi pelod. Zasnova semenskega plašča se razvije ob zorenju semena. Tisa cveti marca in aprila.